Toplotni mostovi, kondenzacija

Pri načrtovanju in gradnji upoštevamo Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago.

Nekateri gradbeni materiali so na spremembe vlage manj občutljivi – so vlagoodporni (npr. opeka, beton, kamen, jeklo, steklo, bitumen, nekateri umetni materiali), nekateri pa bolj (npr. les, mavec, glina). Bolj občutljivi lahko v vlažnem stanju zgubijo trdnost, zmanjša se jim prepustnost za zrak, nabreknejo, lahko se začne razgradnja.

Na vlažnih površinah sten, tal in stropov se naselijo glive in plesni, ki material počasi razgrajujejo, spremenijo videz, vonj in lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in živali, ki živijo v takih prostorih.

Kondenz je posebej izrazit na mestih toplotnih mostov: kjer konstrukcija spreminja smer (vogali) ali na stičiščih med različnimi konstrukcijskimi elementi (na priključkih betonskih medetažnih plošč na zunanje stene, zunanjih sten in strehe, okrog odprtin). Na zunanjih delih konstrukcije zgradb se pojavljajo mesta, kjer so uporabljeni materiali z večjo toplotno prevodnostjo (beton, jeklo). Na teh mestih se temperatura še hitreje spreminja, zato predstavljajo izrazit toplotni most. Ker se ohladijo na nižjo temperaturo kot sosednji materiali, je možnost kondenzacije pare še večja.

Kondenziranje vode v konstrukcijah ali na njihovi površini poskušamo preprečiti na naslednje načine:

Z izbiro bolj paroprepustnih materialov na zunanji strani omogočimo čim hitrejše sušenje konstrukcije

S toplotnimi izolacijami na zunanji strani zadržujemo višjo temperaturo konstrukcij in preprečujemo rosenje

V brošuri Baumit energija  je pregledno prikazano razmerje med temperaturo zida in notranjo temperaturo prostora, ki še zagotavlja udobno bivanje, ter osnovna tabela za določanje točke rosišča.

Vir: Fragmat

S parnimi ovirami preprečujemo prehod vlage skozi konstrukcijo

S hidroskopičnimi ploščami odvajamo vlago s toplotnih mostov